Referenčni projekti
Grajeni ekosistemi za blaženje vpliva kmetijstva na okolje oz. zaščito kmetijskih zemljišč (GREKO)
Trajanje projekta: 11/2019–12/2022
Vodja projekta: LIMNOS d.o.o.
Vsebina
Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri vzdrževanju kvalitete vode v naravnem okolju. Odtok s kmetijskih površin je vir hranil, organskih snovi in sedimentov v vodna telesa, ki so sicer del naravnih procesov v kroženju snovi, vendar v prevelikih količinah negativno vplivajo na ekološko stanje okolja.
Obremenjevanje vode predstavlja tveganje za vodne ekosisteme, grajeni ekosistemi pa omogočajo razbremenjevanje vode pred vtokom v vodotoke. Umeščeni so v osuševalne jarke, na poti odcedne vode. Posegi v kmetijske površine niso potrebni. So cenovno ugodni in učinkoviti. Izgradnjo predstavlja preoblikovanje jarka in dodatek različnih struktur iz naravnih materialov (kamenje, les).
Z grajenimi ekosistemi v vodno okolje vnesemo biološko aktivne površine (prerast na kamenju, koreninah, rastlinah, algah,…), ki so v vsakem ekosistemu potrebne, da poteka kroženje snovi. To so s koristnimi mikroorganizmi (predvsem bakterijami) preraščene površine, ki so v stiku s premikajočo vodo, kar nudi organizmom ugodne pogoje za izvajanje samočistilnih procesov. V čistilnih gredah s pomočjo rastlin in mikroorganizmov potekajo procesi amonifikacije, nitrifikacije, denitrifikacije, fiksacije, aerobne in anaerobne razgradnje ter privzema v rastline. Prav tako pomembna je funkcija sedimentacije trdih delcev skupaj z adsorbiranimi bremeni.
Grajeni ekosistemi tvorijo vodne in obvodne habitate, ki so v kmetijski krajini dandanes redki. Tako povečajo vrstno pestrost in prispevajo k mozaičnosti krajine.
V projektu smo razvili, umestili in testirali učinek grajenih ekostistemov na 5 lokacijah na kmetijskih gospodarstvih (več spodaj).
Meritve kažejo, da se najučinkoviteje odstranjujejo organske snovi (parameter KPK) ter z njimi povezan amonijak (parameter N-NH3). Zato so grajeni ekosistemi najprimernejši za živinorejska posestva, njivske površine gnojene z organskimi snovmi (gnojevka…) in druge primere, kjer se pojavlja večje spiranje organskih snovi. Enako jih je smiselno umeščati pred iztoki osuševalnih sistemov v vodotoke II. reda.
Grajeni ekosistemi so namenjeni lokacijam z občasno povečanim pretokom in čim manjšim stalnim pretokom.
Aktualno
Zaključili smo z umestitvijo vseh 5 grajenih ekosistemov. Rezultate in priporočila smo združili Analiza izvedljivosti.
Predstavitev projekta je na voljo v obliki letaka Greko.
Podroben opis grajenih ekosistemov najdete v brošuri.
Ogledate si lahko prispevek RTV, ki je bil posnet na eni od lokacij. Za ogled prispevka klikni tukaj.
Za brezplačno svetovanje za umeščanje grajenih ekosistemov na terenu nas pokličite.
Shematski prikaz ukrepov z opisi
| Sedimentacijski bazen – usedalnik | Čistilna greda s površinskim tokom vode | Čistilna greda s podpovršinskim tokom vode | Odsek meandriranja | Dvostopenjski drenažni jarek |
|
Namenjen je prestrezanju in usedanju trdih delcev in je vedno nameščen na začetku (gorvodno) grajenega ekosistema. Sedimentacijski bazen je samo nekoliko razširjen in poglobljen melioracijski jarek. Razširitev znaša 20-30%, če le dopušča teren. Delno je zasajen z rastlinami. |
ima prosto gladino. V ožjem smislu so vse grede, razen tiste s podpovršinskim tokom, grede s površinskim tokom. Tu je mišljena najenostavnejša oblika, dejansko gre za jarek deloma preraščen z rastlinami. Na dnu je lahko tanka plast peska, ki poveča strukturiranost dna in s tem površino za prerast. | je dejansko oz. deluje po principu rastlinske čistilne naprave s horizontalnim tokom vode skozi substrat, preraščen z rastlinami. Glavna lastnost je zelo velika površina (pesek, korenine), ki je na voljo za razvoj prerasti mikroorganizmov. Intenzivnost procesov oz. učinkovitost razbremenjevanja je zato zelo velika. |
sestavljajo prečni objekti, odbijači, ki vodo prisilijo, da meandrira. Preusmerjajo tok vode stran od brežine, ga pospešujejo in vrtinčijo ter na ta način mešajo vodo in jo bogatijo s kisikom.
|
je preoblikovanje obstoječega melioracijskega jarka v terase, ki so poraščene in služijo kot poplavne ravnice na vsaki strani globljega osrednjega dela struge. V dvostopenjskem jarku se v času večjih pretokov energija površinskega odtoka razprši, kar preprečuje erozijo brežin. S tem se izboljša stabilnost in kakovost vode obstoječega kanala. |
 |
 |
 |
 |
|
 |
 |
 |
 |
Kraj izvedbe: Tešanovci, občina Moravske Toplice
Fotografija prikazuje umeščen grajeni ekosistem, ki smo ga realizirali pozno jeseni, v novembru 2020. Prikazuje umestitev začasnega grajenega ekosistema v obstoječi melioracijski jarek. Odtok iz kmetijskih površin speljemo v usedalnik (sedimentacijski bazen), sledi dvo-višinski jarek in naposled čistilni del celotnega sistema – greda s podpovršinskim tokom. Voda umirjeno teče skozi so-naravni sistem. Monitoring ukrepa je do sedaj pokazal, da je voda na tej lokaciji relativno malo obremenjena in so vrednosti spremljanih parametrov relativno nizke. Učinkovitost njihovega odstranjevanja je nizka, kar pa je sprejemljivo in zadovoljivo ob nizkih vhodnih vrednostih.
Kraj izvedbe: Ponikva, občina Šentjur
Fotografija prikazuje umeščen grajeni ekosistem, ki smo ga realizirali že spomladi. Gre za umestitev začasnega grajenega ekosistema v obstoječi melioracijski jarek. Zgrajen je iz usedalnika, odseka z meandriranjem ter grede s podpovršinskim tokom. Ob sodelovanju mikroorganizmov in močvirskih rastlin tako izboljšamo stanje vodnega telesa dolvodno ter tudi preprečimo nadaljnje linijsko onesnaženje. Monitoring ukrepa je pokazal zmerno obremenjenost vode na vtoku. Učinkovitost odstranjevanja večine bremen je precejšnja – grajeni ekosistem učinkovito odstranjuje KPK in TSS (60 %) ter tudi N-NH₄+ (30 %). Na tej lokaciji so umeščene tudi sonde, ki merijo nivo vode v okoliškem zemljišču ter njen vpliv na poljščine.
Kraj izvedbe: Sela pri Dragatušu, občina Črnomelj
Fotografija prikazuje manjšo pufersko cono, ki ščiti vodotok ob njem. Analiza rastlin bo v naslednjem letu pokazala učinkovitost sistema.
Kraj izvedbe: Trzin, občina Trzin
Fotografija prikazuje umeščen ekosistem v jarek, kamor se steka padavinski odtok z dvorišča gospodarskega poslopja (hlev). V jarek je umeščen sistem iz usedalnika, odseka z meandriranjem ter grede s podpovršinskim tokom. Predstavlja celovit sonaravni sistem za zmanjšanje onesnažene površinske vode in zaščito vodnih virov (ki sprejemajo vodo iz kanala).
Monitoring ukrepa je pokazal zelo veliko učinkovitost razbremenjevanja. Gre za trenutno najbolj učinkoviti grajeni ekosistem, saj odstranjuje vse merjenih parametre, najučinkoviteje pa organske snovi (96 %), prav tako se dobro odstranjujejo N-NH₄+ in N-NO₃- (nad 70 %), TSS (77 %) ter P-PO43- (70 %).
Kraj izvedbe: Sela pri Raki, občina Krško
Sistem grajenega ekosistema se sestoji iz petih delov: sedimentacijski bazen (namenjen prestrezanju in usedanju grobih delcev); čistilna greda s podpovršinskim tokom (namen je vzpostavitev anaerobnega okolja in potek denitrifikacije), čistilna greda z odprto vodno površino ( potek aerobnih procesov – razgradnja organskih snovi, amonijaka), čistilna greda s podpovršinskim tokom in čistilna greda z odprto vodno površino. Celoten sistem je dolg 150 m in je nekajkrat večji od ostalih sistemov. Zaradi umestitve ukrepa, melioracijski jarek ne bo izgubil pretočnosti in funkcije dreniranja.
Monitoring učinkovitosti je pokazal zelo nizke vrednosti bremen, razen fosforja, na vtoku v sistem. Koncentracija fosforja se skozi sistem zmanjša za četrtino. Največja je učinkovitost odstranjevanja nitrata (60%), kar je bilo načrtovano in je pričakovano zaradi velikih gred s podpovršinskim tokom.
V tem sistemu je voda prisotna večino časa, najdalje od vseh sistemov. Zato se je tu razvil najpestrejši (ob)vodni habitat, ki nudi življenjski prostor predvsem nevretenčarjem in dvoživkam. V gredah s površinskim tokom in v tolmunih pod prelivi živijo dvoživke in njihove ličinke (npr. tudi pupki), opaženih je bilo vsaj 6 vrst kačjih pastirjev (odrasli osebki), vodni hrošči in ličinke mnogih drugih vrst žuželk.
Partnerji
- Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta)
- Meja Šentjur d.d.
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Kmetijska gospodarstva Dejan Küčan, Andrej Grabnar, Majda Veselič
- Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave
- Razvojna agencija Kozjansko
- KGZS Zavod Novo mesto
- KGZS Zavod Murska Sobota
