Referenčni projekti
Grajeni ekosistemi za blaženje vpliva kmetijstva na okolje oz. zaščito kmetijskih zemljišč (GREKO)
Trajanje projekta: 11/2019–12/2022
Vodja projekta: LIMNOS d.o.o.
Vsebina
Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri vzdrževanju kvalitete vode v naravnem okolju. Odtok s kmetijskih površin je vir gnojil, organskih snovi in sedimentov v vodna telesa. Onesnaževanje vode predstavlja tveganje za vodne ekosisteme.
Z grajenimi ekosistemi v okolje (v tem primeru vodna telesa oz. vodo) vnesemo biološko aktivne površine (prerast na kamenju, koreninah, rastlinah, algah,…), ki so v vsakem ekosistemu potrebne, da poteka kroženje snovi. To so s koristnimi mikroorganizmi (predvsem bakterijami) preraščene površine, ki so v stiku s premikajočo vodo, kar nudi organizmom ugodne pogoje za izvajanje samočistilnih procesov. V čistilnih gredah s pomočjo rastlin in mikroorganizmov potekajo procesi amonifikacije, nitrifikacije, denitrifikacije, fiksacije, aerobne in anaerobne razgradnje ter privzema v rastline.
Namen projekta je povezati izkušnje kmetijstva in okoljskega inženiringa za zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske vode.
V projektu bomo razvili, umestili in testirali učinek grajenih ekostistemov, ki bodo umeščeni na 5 lokacijah na kmetijskih gospodarstvih. Cilj projekta je oceniti učinkovitosti grajenih ekosistemov z vidika zmanjševanja onesnaženja površinskih voda ter zadrževanja vode v okolju. Podana bo ocena primernosti in učinkovitosti umeščanja takih ukrepov v osuševalne sisteme.
Rezultati projekta bodo poleg omenjenih pilotnih lokacij tudi usposabljanja in priročnik za uporabo rezultatov projekta, pripravljen za širšo rabo.
Aktualno
Zaključili smo z umestitvijo vseh 5 grajenih ekosistemov. Predstavitev projekta je na voljo v obliki letaka Greko, kmalu pričakujemo še obširno brošuro.
Ogledate si lahko prispevek RTV, ki je bil posnet na eni od lokacij. Za ogled prispevka klikni tukaj.
Shematski prikaz ukrepov z opisi
| Sedimentacijski bazen – usedalnik | Čistilna greda s površinskim tokom vode | Čistilna greda s podpovršinskim tokom vode | Odsek meandriranja | Dvostopenjski drenažni jarek |
|
Namenjen je prestrezanju in usedanju trdih delcev in je vedno nameščen na začetku (gorvodno) grajenega ekosistema. Sedimentacijski bazen je samo nekoliko razširjen in poglobljen melioracijski jarek. Razširitev znaša 20-30%, če le dopušča teren. Delno je zasajen z rastlinami. |
ima prosto gladino. V ožjem smislu so vse grede, razen tiste s podpovršinskim tokom, grede s površinskim tokom. Tu je mišljena najenostavnejša oblika, dejansko gre za jarek deloma preraščen z rastlinami. Na dnu je lahko tanka plast peska, ki poveča strukturiranost dna in s tem površino za prerast. | je dejansko oz. deluje po principu rastlinske čistilne naprave s horizontalnim tokom vode skozi substrat, preraščen z rastlinami. Glavna lastnost je zelo velika površina (pesek, korenine), ki je na voljo za razvoj prerasti mikroorganizmov. Intenzivnost procesov oz. učinkovitost razbremenjevanja je zato zelo velika. |
sestavljajo prečni objekti, odbijači, ki vodo prisilijo, da meandrira. Preusmerjajo tok vode stran od brežine, ga pospešujejo in vrtinčijo ter na ta način mešajo vodo in jo bogatijo s kisikom.
|
je preoblikovanje obstoječega melioracijskega jarka v terase, ki so poraščene in služijo kot poplavne ravnice na vsaki strani globljega osrednjega dela struge. V dvostopenjskem jarku se v času večjih pretokov energija površinskega odtoka razprši, kar preprečuje erozijo brežin. S tem se izboljša stabilnost in kakovost vode obstoječega kanala. |
 |
 |
 |
 |
|
 |
 |
 |
 |
Kraj izvedbe: Tešanovci, občina Moravske Toplice
Fotografija prikazuje umeščen grajeni ekosistem, ki smo ga realizirali pozno jeseni, v novembru 2020. Prikazuje umestitev začasnega grajenega ekosistema v obstoječi melioracijski jarek. Odtok iz kmetijskih površin speljemo v manjši zadrževalnik (sedimentacijski bazen), sledi dvo-višinski jarek in naposled čistilni del celotnega sistema. Voda umirjeno teče skozi so-naravni sistem. Ob sodelovanju mikroorganizmov in močvirskih rastlin tako izboljšamo stanje vodnega telesa dolvodno ter tudi preprečimo nadaljnje linijsko onesnaženje. Monitoring ukrepa bo naslednje leto pokazal učinkovitost delovanja tega grajenega ekosistema.
Grajeni ekosistem odstrani nekaj TSS in N-NO₃-. Rezultati prvih meritev povedo, da gre še za nezrel ekosistem.
Kraj izvedbe: Ponikva, občina Šentjur
Fotografija prikazuje umeščen grajeni ekosistem, ki smo ga realizirali že spomladi. Gre za umestitev začasnega grajenega ekosistema v obstoječi melioracijski jarek. Odtok iz kmetijskih in drugih površin speljemo v filter, kjer umirjeno teče skozi so-naravni sistem ozelenel z navadnim trstom (Phragmites australis). Ob sodelovanju mikroorganizmov in močvirskih rastlin tako izboljšamo stanje vodnega telesa dolvodno ter tudi preprečimo nadaljnje linijsko onesnaženje. Monitoring ukrepa bo naslednje leto pokazal učinkovitost delovanja tega grajenega ekosistema. Na tej lokaciji so umeščene tudi sonde, ki bodo merile nivo vode v okoliškem zemljišču ter njen vpliv na poljščine.
Grajeni ekosistem učinkovito odstranjuje KPK in TSS (60 %) ter tudi N-NH₄+ (30 %).
Kraj izvedbe: Sela pri Dragatušu, občina Črnomelj
Fotografija prikazuje manjšo pufersko cono, ki ščiti vodotok ob njem. Analiza rastlin bo v naslednjem letu pokazala učinkovitost sistema.
Kraj izvedbe: Trzin, občina Trzin
Fotografija prikazuje umeščen ekosistem v jarek, kamor se steka padavinski odtok z dvorišča gospodarskega poslopja (hlev). V jarek je umeščena greda s kapaciteto 25 PE in predstavlja celovit sonaravni sistem za zmanjšanje onesnažene površinske vode in zaščito vodnih virov (ki sprejemajo vodo iz kanala). Monitoring ukrepa bo naslednje leto pokazal učinkovitost delovanja tega grajenega ekosistema.
Gre za trenutno najbolj učinkoviti grajeni ekosistem na Infrastrukturnem centru Jablje. Zelo je učinkovit za odstranjevanje vseh merjenih parametrov, najučinkoviteje pa odstranjuje organske snovi (96 %), prav tako se dobro odstranjujejo N-NH₄+ in N-NO₃- (nad 70 %), TSS (77 %) ter P-PO43- (70 %). Koncentracija raztopljenega kisika se na iztoku zniža, saj se porablja za razgradnjo organskih snovi in nitrifikacijo.
Sklepamo lahko, da je prišlo do manjše vsebnosti hranil na iztoku grajenih ekosistemov zaradi delovanja rastlin in mikroorganizmov ter vezave v substrat. V čistilni gredi so s pomočjo rastlin in mikroorganizmov potekali procesi amonifikacije, nitrifikacije, denitrifikacije, fiksacije, aerobne in anaerobne razgradnje ter privzema v rastline.
Kraj izvedbe: Sela pri Raki, občina Krško
Sistem grajenega ekosistema se sestoji iz petih delov: sedimentacijski bazen (namenjen prestrezanju in usedanju grobih delcev); čistilna greda s podpovršinskim tokom (po principu rastlinske čistilne naprave), čistilna greda z odprto vodno površino (aerobno čiščenje), čistilna greda s podpovršinskim tokom in čistilna greda z odprto vodno površino. Celoten sistem je dolg 150 m. Zaradi umestitve ukrepa, melioracijski jarek ne bo izgubil pretočnosti in funkcije dreniranja.
Partnerji
- Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta)
- Meja Šentjur d.d.
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Kmetijska gospodarstva Dejan Küčan, Andrej Grabnar, Majda Veselič
- Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave
- Razvojna agencija Kozjansko
- KGZS Zavod Novo mesto
- KGZS Zavod Murska Sobota
