Zaradi intenzivne industrijske dejavnosti, vojaške aktivnosti, transporta, odlaganja odpadkov in intenzivnega kmetijstva se mnogokje srečujemo z onesnaženimi zemljinami, sedimenti in izcedno vodo, ki iz teh površin pronica.
Ekoremediacijske rešitve z vključevanjem fitotehnologij so pri tem ena izmed obetavnih, razvijajočih se in cenovno dostopnih metod sanacije degradiranih tal in sedimentov.
Naše storitve
ocena stanja
strokovne podlage za sanacijo
idejne rešitve
projektna dokumentacija
nadzor nad gradnjo
načrt nadzornih meritev (monitoringa) in vzdrževanja
Način delovanja
Ekoremediacijski ukrepi temeljijo na naravnih samočistilnih mehanizmih, ki vključujejo:
delovanje rastlin s privzemom vode (evapotranspiracija), rastlinskih hranil in različnih onesnaževal prisotnih v tleh ter vnosom kisika in različnih metabolnih produktov, ki pospešujejo mikrobno aktivnost v tleh
mikrobno pretvorbo različnih onesnaževal v tleh ter
različne fizikalne in kemijske pretvorbe in zadrževanje onesnaževal
S poznavnjem vrste onesnaženja in načinov pretvorbe onesnaževal lahko z zagotavljanjem primernih razmer za talno mikrobno floro in rast rastlin ter primernim rastnim medijem pospešimo odstranitev ali preprečimo mobilnost onesnaževal v zemljinah in vodi.
Prednosti ekoremediacije degradiranih tal in onesnaženih sedimentov
Tako kot pri ostalih ekoremediacijskih ukrepih, so tudi tu učinki večnamenski. Prednosti in najpomembnejše lastnosti predstavljajo:
cenovno dostopne rešitve v primerjavi z izkopom zemljin in njihovo mehansko, kemijsko in fizikalno obdelavo
vzpostavitev novega ekosistema in povečanje biološke raznolikosti
zmanjšanje vetra in erozije
odstranitev onesnaževal z vgradnjo v rastlinsko biomaso, mikrobiološko pretvorbo in vezavo v substrat
možnost izrabe nastale biomase za toplotno energijo, biogoriva, druge industrijske surovine
vgradnja CO2 v času rasti rastlin – prispevek k zmanjšanju toplogrednih plinov
možnost hitrejše sekundarne rabe revitaliziranega območja
sonaravni in trajnostni pristop, ki omogoča lažjo sprejemljivost degradiranih površin s strani javnosti
Kje so posegi primerni
očiščenje onesnaženih tal in obnova habitatov na degradiranih površinah kot posledica industrijske dejavnosti, kmetijstva, prometa, vojaških aktivnosti
čiščenje, dehidracija in mineralizacija onesnaženih sedimentov (morski, jezerski, rečni)
Sanacija odlagališča odpadkov s sistemom LIMNOTOP®, vključuje:
gosto zasaditev dreves na površini odlagališča
rastlinsko čistilno napravo za čiščenje izcedne vode
namakalni sistem za vzpostavitev zaključenega krogotoka vode v okviru odlagališča
NAŠE STORITVE
ocena stanja
strokovne podlage za sanacijo
idejne rešitve
projektna dokumentacija
nadzor nad gradnjo
načrt nadzornih meritev (monitoringa) in vzdrževanja
NAČIN DELOVANJA
Izcedna voda se očisti v rastlinski čistilni napravi in vegetativnem prekritju odlagališča. Kombinacija vseh treh elementov pospeši razgradne procese in stabilizacijo odloženih odpadkov in s tem omogoči hitrejšo spremembo namembnosti odlagališča. Metoda je stroškovno ugodna ter krajinsko in ekosistemsko okolju dolgoročno prijazna. Načrtna izbira lesnih vrst, načina njihove zasaditve in vzdrževanja nasada omogoča visoke donose lesne biomase in s tem dodaten ekonomski izkoristek. Glede na starost, velikost in geografsko območje odlagališča se metoda kombinira z aktivno ali pasivno ekstrakcijo odlagališčnih plinov (pretvorba v toplotno, električno energijo, zažig na bakli) ali naravno mikrobno oksidacijo metana v prekrivni plasti.
PREDNOSTI sistema LIMNOTOP®
cenovno ugodnejša rešitve čiščenja izcedne vode na njihovem mestu nastanka v primerjavi z drugimi rešitvami
cenovno ugoden in okolju prijaznejši način sanacije ter zaprtja odlagališč v primerjavi z odvozom odpadkov ali uporabe umetnih izolacijskih materialov
odprava negativnih vplivov odlagališča na okolje (onesnaženje tal, vode, zraka)
odstranitev onesnaževal z vgradnjo v rastlinsko biomaso, mikrobiološko pretvorbo in vezavo v substrat
vgradnja CO2 v času rasti rastlin – prispevek k zmanjšanju toplogrednih plinov
možnost dokončne razgradnje organskega dela odpadkov s sistemom vračanja izcedne vode
možnost izrabe nastale lesne biomase kot kurivo
možnost izrabe deponijskih plinov
vzpostavitev novega ekosistema in povečanje biološke raznolikosti
možnost hitrejše sekundarne rabe revitaliziranega območja
sonaravni in trajnostni pristop, ki omogoča lažjo sprejemljivost degradiranih površin s strani javnosti
KJE SO POSEGI PRIMERNI
divja odlagališča komunalnih odpadkov
odlagališča komunalnih odpadkov, ki so pred zaprtjem
aktivna odlagališča komunalnih odpadkov s postopnim zapiranjem odlagalnih polj
